Tako kot za celotno panonska področja je tudi za Belo krajino značilno belo oblačilo, ki se od kraja do kraja vendarle nekoliko razlikuje. Vsem oblačilom je osnova grobo in fino laneno plato, volnena pregrinjala in danes tudi industrijsko bombažno platno.

BELA NOŠA: 
Ženska noša je dvodelno krojena. Sestavljajo jo rokavci in krilo na pas, dopolnjuje pa jo pokrivalo, pas, predpasnik in različna obuvala. Rokavci se medsebojno krajevno razlikujejo po načinu okraševanja (barva nitke je črna, rdeča, modra, oranžna). 

Krilo je bilo krojeno iz štirih pol platna, v pasu pa so bila precej grobo nagubana. K noši sodi predpasnik iz domačega platna, kasneje pa tudi iz kupljenega blaga. Glavno prekrivalo je bila peča, ki je bila zadaj vezana, v zimskem času pa prekrižana pod brado in zavezana na tilniku. Praznična peča je prekrižana zadaj, na čelu pa tvori rožo, ki pa se iz kraja v kraj razlikuje po svojem zaključku. Peča je v vidnem delu obrobljena s čipko in v prosto padajočem delu na hrbtu lahko tudi vezena.
V poletnem času je večina prebivalstva hodila bosa, ob nedeljah in hladnejših dnevih pa so nosili različna obuvala. 

Belokranjice so nosile poleg čevljev na vezalke, poleti platnene copate prevezane z rdečimi, rumenimi in modrimi nitmi. Nogavice so bile bele in modre. Značilno vrhnje oblačilo so bile brezrokavne jope in kožuhi. Okrog pasu so si Belokranjice pripasovale daljše volnene progasto tkane pasove, navadno iz oranžno rdeče in črne volne. V okrasne in praktične namene pa so uporabljale različne sponke. V glavnem pa so bile pri rabi nakita zelo skromne.

Moška noša je bila zelo preprosta in na celotnem ozemlju precej enotna. Moške hlače so široke platnene v spodnjem robu izdelane resice, v pasu pa z vrvico zadrgnjene. Iz domačega platna narejene srajce so moški nosili vrh hlač, kar je izrazita značilnost panonskega območja.

Prvotna oblika je imela namesto ovratnika samo obrobo. Vezenja je bilo zelo malo ali nič. Delovni moški je bil prepasan samo z vrvico. Preko pasa se moški prepasujejo z bolj ali manj širokim usnjenim pasom iz rdečaga usnja, ki se zapenja s sponkami na jermencih. Na pasu je izdelan žep za denar, uro, nož, itd, ker hlače niso imele žepov. Za pokrivalo so nosili klobuk, ki je bil v starejši izvedbi z zelo širokimi krajci, kasneje pa običajen, ki so ga lahko kupili na sejmu. Za trak klobuka so si v poletnem času radi zataknili travniško cvetlico.

Moški so se obuvali v usnjene opanke. Na usnjen trd podplat je pritrjen gornji del iz narezanega usnja. Ponekod so se predvsem v zimskem času obuvali v lesene cokle. V drugi polovici 19. stoletja pa so se pričeli obuvati v visoke čevlje iz kravjega usnja, ki so jih izdelovali domači čevljarji. Ob prehodu stoletja pa so se pričeli obuvati v nizke praznične čevlje. V poletnih mesecih pa so bili večinoma bosi.

POLJANSKA NOŠA: 
Žensko nošo sestavljajo krilo, spodnje krilo, rokavci, pas, predpasnik, ruta-robec za pokrivalo, nogavice, čevlji.

Krilo na pas (le zelo suha dekleta so nosila naramnice) izdelano iz štirih pol bombažnega platna, ki kadar ni »nakrišpano« sega do tal. Blago je prišito na pas, ki se na obeh koncih zaključije z trakom za zavezovanje. Praznično krilo je vedno »nakrišpano«. To je poseben način gubanja krila z vlaženjem, gubanjem in obdelavo z rokami. Da je krilo lepše stalo, so uporabljale spodnje krilo na pas. Iz finega platna so bili izdelani rokavci (bluza). To je kratka bluza z prešitim in nagubanim ovratnikom. Poljanke so se opasovale s pasovi v delovni in praznični noši. Izdelan je iz tkane osnove, ki se zaključuje s trakovi na obeh straneh. Prepasale so se od zadaj naprej in potem nazaj, ker so ga trdno zavezale v vozel s prameni. V pas so zataknile robec in kakšno malenkost. Predpasnik se je noši priključil verjetno v drugi polovici 19. stoletja, najprej v grobi platneni obliki, kasneje s prihodom tovarniških tkanin pa tudi volnene in svilene. Barve so svetle (zelena, rumenkasta, modra, oker, oranžna, roza). Krojeni so na volano, ki so ji v spodnjem in zgornjem robu lahko dodali čipko. 

V starejšem obdobju so se ženske pokrivale z pečo (pucel), ki se razlikuje pri dekletih in poročenih ženskah. Je najbolj podobno meščanski spalni čepici. Ob koncu 19. stoletja pa je bila ruta že običajno pokrivalo. So različnih barv in kakovosti, prilagojene letnemu času in namenu. Nogavice so bile platnene in volnene v belo rdeči kombinaciji. Obutev je podobna ostalim krajem v Beli krajini in se prilagaja letnim časom. Moško nošo sestavljajo hlače (bregeše), srajca (robača – košula), pas (čemer), telovnik (lajblc), nogavice in obutev in pokrivalo (kapa, šajkača, škrlak).Hlače in srajca so široko krojeni iz grobega domačega platna. Hlače zaključijejo priblično pet cetimetrov enojne ali dvojne resice. Zavezovale so se s trakom, ki je bil potegnjen skozi enojni rob v pasu. Srajca sega čez hlače in je skoraj do pasu prerezana. Pod vratom je zavezana z rdečim trakom. Pražnja srajca ima ovratnik, delovna pa samo obrobo. Vezena je bila zelo redko. Okrog vratu si moški zavezujejo okrasni trak. Pas os prepasovali čez srajco in je bil izdelan iz usnja v široki izvedbi. Zapenjal se je z dvema paščkoma. Moški so uporabljali moder volnen telovnik obrobljen z rdečo vrvico in gumbi. Obuvali so se v opanke ali čižme, ki so bile podobne visokim čevljem na vezalke. Škornji in nizki čevlji so prišli v uporabo šele z začetkom 20 stoletja. Pokrivalo – kapa je iz blaga izdelana v modri barvi, obšita z rdečimi trakovi. Kapa je imela čop na sredini ali zadaj. Kasneje jo je zamenjal klobuk.

BOJANSKA NOŠA:
Žensko nošo sestavlja: podkrilo (kutlja), krilo brez rokavov (z naramnicami - haljetak), dvodelna bluza (oplečak), telovnik (zubak) okrašen z zlatimi trakovi (srma), predpasnik (pregača) volnen večbarvna, okrašen z zlatimi nitkami, zaključuje z »franžami« in pletenimi volnenimi trakovi. pas tkan iz lana z rdečo obrobo, okrašen z zlatimi trakovi, na katerem so prišiti zlati ali srebrni kovanci, zapenjanje s sponko (kopča). Volnene bele nogavice (včasih rdeče), obute v usnjene opanke oziroma se je prilagajala letnemu času. Pokrivalo ruta, vezana nazaj, brez okraskov. Ženske so kot okras nosile (panciere) usnjeni rdeči trakovi (cca 1m), na katerih so bili prišiti kovanci (dukati, cvancike) Moška noša je podobna ostalim oblačilom v okolici, telovnik (prsluk, zubn) in v zimskem času volneno pregrinjalo. Pokrivalo je v klobuk oziroma kapa podobna področju iz Like (podobna kot pri Hrvatih – ni avtohtono), okoli vrata okrasna ruta (….). Pastiri so nosili torbo (torbačak - tkana) v kateri so prenašali hrano. Ženin je nosil volneno torbo.